Moja zgodba: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba bo ob 20. uri naš gost novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol, bomo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Središče je kraj Sv. Vid, po vojni so ga preimenovali v Žilce, danes ima spet prvotno ime. Sv. Vid je postal leta 1937 občinsko središče in je imel pred vojno 1300 duš razpršenih po skoraj 30 manjših zasekih. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom, gozdarstvom, suhorobarstvom. Župan je bil Anton Tekavec, župnik Karl Žužek, kaplan Franc Pezdir, ki je tudi ustanovi Katoliško akcijo. Ker so bili omenjeni kraji odmaknjeni je bil značilen zgodnji pojav odporniških skupin, ki so se formirale v Borovniško četo, Krimski polbataljon že oktobra 1941. Tam so delovali tudi nekateri prekaljeni revolucionarji Šercer, Popit, Ivan Novak Očka, Fric Novak, Stane Semič Daki. Odnos ljudi do partizanov je bil sprva pozitiven dokler se niso pojavile prve nasilne rekvizicije in grožnje z revolucijo. Ko partizani napadejo Lož in Bezuljak 19. oktobra 1941, italijanski okupator za povračilo zapre 30 domačinov: Ljudje se začnejo deliti, saj vsi ne podpirajo takšnega načina vojskovanja, ki mu ni mar za civilne žrtve. Aprila 1942 partizani pokažejo pravi obraz, sajo so bili prepričani v hiter konec vojne in zato je bilo potrebno začeti „drugo fazo revolucije“. Dakijeva leteča patrulja 23. aprila 1942 krene iz Mokrca. Njihova tarča je pet občinskih mož na čelu z županom Tekavcem, izdal jih je občinski odbornik Rupar. Partizani umorijo župana Tekavca na peči v hiši vpričo žene, hčere, treh sinov in starega očeta. Zatem najdejo in ubijejo še občinskega tajnika Franca Strleta in Valentina Strleta, ki je skušal zbežati skozi okno. Od petih torej ubijejo tri, kar po domačih hišah, pred družinskimi člani, brez sodbe, brez dokazane krivde ... Preživela občinska svetnika, Strle in Rudof, ki ju niso uspeli ubiti, nato Italijane zaprosita za varstvo in ti ju z držinami izseljio v notranjost Italije ... Dakijeva patrulja morilcev je nato naslednji dan s strani partizanskega vodstva pohvaljena. Dovolijo jim uporabljati ime „proletarska patrulja“, na zvezdah zdaj lahko nosijo srp in kladivo. V oddaji boste lahko slišali tudi kako so to skrajno nasilje občutili ljudje. Med njimi je zavladal strah, umori so bili civilizacijski šok, ki mu je sledilo še nasilje okupatorja.