Retrofest 2025 6 - Ameriška in mednarodna pomoč po drugi svetovni vojni

V panelu sta sodelovala Kornelija Ajlec in Ivan Laković. Pogovor je povezoval Žiga Smolič. Kornelija Ajlec and Ivan Laković participated in the panel. The discussion was moderated by Žiga Smolič. Jugoslavija je bila ena največjih prejemnic povojne pomoči, sprva predvsem humanitarne, ki je izhajala iz delovanja UNRRA in je pomembno prispevala k lajšanju povojne obnove. V petdesetih letih je sledil premik k pridobivanju strateške pomoči, kar je pomenilo tudi novo mednarodno umeščanje države: iz izolirane socialistične tvorbe je postopoma postajala partnerica Zahoda, ki jo je bilo zaradi njenega geostrateškega položaja vredno ohraniti neodvisno. V tem kontekstu je mogoče razumeti tudi humanitarne pobude tistega časa kot del širšega okvira mehke diplomacije v obdobju hladne vojne. Izkušnja, da je bila Jugoslavija sama deležna obsežne mednarodne pomoči, je pozneje vplivala na oblikovanje njenega zunanjepolitičnega profila. Ko je v šestdesetih letih utrdila gospodarsko rast in mednarodni položaj, je začela podobne mehanizme uporabljati navzven – sprva v okviru Združenih narodov, nato v gibanju neuvrščenih in pozneje v konkretnih akcijah v državah Bližnjega vzhoda in Afrike. Humanitarna pomoč, tehnična asistenca, štipendiranje kadrov in celo vojaška podpora so postali del jugoslovanske samopodobe. Podobno kot je bila humanitarna in strateška pomoč del ameriške samopodobe, se tudi ta danes spreminja, kar simbolno nakazuje ukinitev agencije USAID. Yugoslavia was among the largest recipients of postwar aid, at first primarily humanitarian, provided through the operations of UNRRA, which played a crucial role in easing postwar reconstruction. In the 1950s, this shifted toward the acquisition of strategic assistance, marking a new phase in the country’s international positioning: from an isolated socialist state, it gradually became a partner of the West, valued for its geostrategic importance and worth keeping independent. In this context, the humanitarian initiatives of the time can also be understood as part of a broader framework of soft diplomacy during the Cold War. The experience of having received substantial international aid later influenced the shaping of Yugoslavia’s foreign policy profile. As the country consolidated its economic growth and international standing in the 1960s, it began to apply similar mechanisms outward—first within the framework of the United Nations, then through the Non-Aligned Movement, and later in concrete initiatives in the Middle East and Africa. Humanitarian aid, technical assistance, educational scholarships, and even military support became part of Yugoslavia’s self-image. Just as humanitarian and strategic aid had been an integral part of the American self-concept, this notion too has evolved over time, symbolically reflected in the dissolution of the USAID agency. 00:00:00 Žiga Smolič 00:02:11 Kornelija Ajlec 00:12:26 Žiga Smolič 00:14:41 Ivan Laković 00:22:43 Žiga Smolič 00:24:00 Kornelija Ajlec 00:48:12 Žiga Smolič 00:49:36 Ivan Laković 01:13:09 Žiga Smolič 01:13:31 Ivan Laković 01:21:02 Žiga Smolič 01:21:40 Kornelija Ajlec 01:30:59 Žiga Smolič 01:31:14 Kornelija Ajlec 01:35:43 Žiga Smolič 01:36:42 Ivan Laković 01:49:01 Žiga Smolič 01:51:53 Kornelija Ajlec 01:57:38 Žiga Smolič 01:58:13 Ivan Laković 02:03:08 Žiga Smolič 02:03:32 Neven Borak 02:04:35 Ivan Laković 02:18:10 Kornelija Ajlec 02:18:48 Žiga Smolič    / oddelekzazgodovinoffuniverzavljubljani      / zgodovinasi     / cphljubljana     / slovenskazgodovina     / oddelekzazgodovinofflj   Oddelek za zgodovino FF UL https://zgodovina.ff.uni-lj.si/ © Središče za javno zgodovino © Slovenska zgodovina © Oddelek za zgodovino FF UL #OddelekzazgodovinoFFUL #FilozofskafakultetaUniverzavLjubljani #Slovenskazgodovina #DepartmentofHistory #FacultyofArtsUniversityinLjubljana #SloveneHistory #Središčezajavnozgodovino #centerforpublichistory