Dan upora proti okupatorjem

Druga svetovna vojna se je na našem ozemlju začela 6. aprila 1941. V tistem času smo spadali v skupno državo Jugoslavijo. Slovenijo so zasedli trije okupatorji: Nemci, Madžari in Italijani. Prizadevali so si, da bo naša dežela postala njihova last. Želeli so izbrisati naš jezik, kulturo in običaje. Zavedne ljudi so preganjali, zapirali, mučili, jih pošiljali v taborišča smrti. Slovenci so imeli tega dovolj in se odločijo za upor. Vse Slovence pa pozovejo, da se uprejo okupatorju. Po štirih letih jim je to uspelo. O ozadju takratnega dogajanja in pomenu državnega praznika, ko 27. aprila na številnih stavbah visijo slovenske zastave, sem se pogovarjala z doktorjem Jankom Prunkom, slovenskim zgodovinarjem, politikom in upokojenim profesorjem Fakultete za družbene vede, kjer je predaval Moderno zgodovino. »27. april je nerodno izbran datum, ker takrat ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta, ampak Proti imperialistična fronta, v katero so se povezali Komunistična partija Slovenije, sokoli in krščanski socialisti, saj je Komunistična partija Slovenije še morala spoštovati pakt Hitler – Stalin. Protiimperialistična fronta je bila ustanovljena kot konkurenčna organizacija slovenskemu Narodnemu svetu, organizaciji bivših vladajočih politikov. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo – 22. junija − se je Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto in pozvala vse slovenske domoljube na oborožen boj z okupatorji. Povedala pa je, da v njem nimajo prostora voditelji bivšega meščanskega režima«. »Komunikacija Osvobodilne fronte (OF) se je naslonila na propagandni aparat do tedaj ilegalne komunistične partije, pa tudi na številne svoje aktiviste iz vseh strank, povezanih v OF. V propagandi in obveščanju je OF razvila zavidanja vredno dejavnost z letaki, radiom Kričač, časopisom Slovenski poročevalec, itd. Prve akcije OF so bile sabotaže pomembnih okupatorjevih institucij in publicistična dejavnost z letaki in ilegalnim delovanjem radia in časopisa. Na ta način so dvignili slovensko narodno zavest in pozivali v oborožen boj proti okupatorju. Poudarjali so, da je le pristanek na oborožen boj pogoj za vstop v OF. V ozadju tega lepega, potrebnega − in narodno prebudnega programa pa je ena politična skupina v OF – komunistična partija − računala, da bo s pomočjo Osvobodilne fronte in z izrabo narodnoosvobodilnega boja lahko izvedla tudi socialistično revolucijo po Sovjetskem zgledu. To je tudi izpeljala«. »OF je velik del Slovencev pripeljala v zavezništvo s silami Velike antifašistične koalicije (Anglije, ZDA in Sovjetske zveze) in s tem med zmagovalce 2. svetovne vojne. Zato je ustanovitev OF in njeno delovanje pomembno dejanje slovenske zgodovine,« sklene prof. dr. Prunk. Tina Grošelj