MTB Babna gora

Datum: 5. 5. 2024 V zimskem času se je na internetu pojavilo več videoposnetkov z Babne gore. Trail me je takoj navdušil, hkrati pa sem imela tudi nekaj pomislekov, če mu bom kos. Nekaj časa je preteklo, da sem razvozlala, kje se trail nahaja. Nato je še nekaj časa minilo, ker nisem imela jajc, da bi se ga lotila v ne idealnih pogojih (v vlagi in listju). Ko so bili končno vsi pogoji pravi, pa sem nanj kar malo pozabila – s toplimi dnevi so se začeli enodnevni izleti, kjer sva se namesto na domačo okolico, osredotočila predvsem na bolj oddaljene kraje po Sloveniji. Tokratno nedeljo sva si zaželela nekaj krajšega in v bližini Ljubljane. Razmišljala sva o standardnih turah (Šentviški hrib, Rašica, Črnuče ali Golovec), pa sem se spomnila, da bi lahko skupaj skočila do Babne gore in preizkusila nekaj novega. Mesto, kjer naj bi parkirala, je bilo polno (ob najinem prihodu je bilo tu kar nekaj kolesarjev), tako da sva nadaljevala naprej po cesti in parkirala na prvem možnem odseku. Vzpon je potekal po zmerno vzpenjajočem se asfaltu, ki se je šele pred zadnjimi zavoji postavil bolj pokončno. Zadnjih 200 metrov je bilo speljanih po gozdni pohodni poti, ki naju je pripeljala do vrha Babne gore. Ob prihodu na vrh sem zagledala tablo: »Pel če upaš!?«, nekaj 10 metrov naprej pa že prvi gap skok. Priznam, da to ni ravno pripomoglo k moji samozavesti. Ker sva vedela, da bova naredila dve do tri ponovitve, tokrat prvega spusta nisva snemala. Za ogrevalni krog sem gap izpustila, pa tudi sicer sem se vseh ovir lotila bolj previdno. Temu sta nato sledili še dve rundi. Najprej sem jaz lovila moža (precej neuspešno, a sem se vsaj opogumila in preskočila gap), nato je mož sledil meni (da si je tudi on vsaj malo znucal bremze). Trail za prvič res ni najlažji, a je zabaven in ves čas dogaja na polno. Tudi vmesne povezovalne poti mu ni za zamerit. Dejstvo pa je, da bolj kot obvladaš kolo, bolj lahko na tej progi uživaš.