Zvonovi samostanske cerkve Marijinega vnebovzetja v Podčetrtku

Samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja nosi set 3 zvonov. Veliki in mali sta bila vlita v livarni Ferralit - Žalec. Srednji zvon pa je zgodovinsko ohranjena vrednost iz leta 1738. Vlil ga je Josephus Schneider, v zagrebu. Na zgornjem predelu konstrukcije nad velikim zvonom je opažen prostor še za četrti zvon (čas video posnetka : 4:46), ki je do svojega časa prepeval z ostalimi tremi. Za njim so bili puščeni tudi ležaji, ki sedaj stojijo na njegovem mestu. Žal o starem zvonu, ki naj bi včasih prepeval z ostalimi nimam podatka. Na lesenem podaljšku malega in velikega zvona sta vidni udrnini nekoliko večjih kron, po čemer lahko sklepamo da je tu pred naročilom žalskih zvonov viselo nekaj večjega. Celotna zgradba je sama po sebi prava umetnina. Redovniki pavlinci so leta 1665 začeli v Olimju na zahodni strani starodavnega gradu graditi mogočno samostansko cerkev v baročnem stilu. Okrog leta 1760 se cerkvi prizidali še kapelo, ki je posvečena sv. Frančišku Ksaverju. Napis Sv. Frančiška Ksaverja pa je prav tako opazen na zgodovinskem (srednjem) zvonu (čas videoposnetka : 4:30). Notranjost prav tako kot zunanjost sta obe pravi biser. Zunanje stene so prebarvane na zelo lep vzorec z prelepo sivo barvo, ki lepo poudarja lepoto samostana. Samostan pa z vsemi njegovimi lepotami prav tako stoji na prav magičnem mestu pod Jelenovim Grebenom. Ob lepem vremenu in prijetnem soncu pa se opazi njegov popoln potencial in lepota. Po notranjosti cerkve pa je takoj opažen vpliv baroka, z bogato okrašeno cerkvijo in mogočnimi oltarji. V prezbiteriju stoji mogočen tri nadstropen pozlačen oltar v črni barvi. Leta 1680 so ga izdelali pavlinski menihi v Lepoglavi na Hrvaškem in je eden največjih "zlatih" oltarjev v Sloveniji. Na njegovi sredini je upodobljena Marija z Jezuščkom, ki je obdana z skupino angelov, ki jo na oblaku dvigujejo v nebesa. Nad Marijinim kipom je slika Jezusovega krsta, nad njim pa kronanje Device Marije. Glavni oltarje okrašen še z dvanajstimi kipi svetnikov in svetnic, na vrhu pa kip nadangela Mihaela. Zvonilo/peal : 1. Ferralit Žalec - 1974 - ~550 kg - Ø100,8cm - g' -5,5/16 2. Josephus Schneider Zagrabia - 1738 - ~520kg - Ø95,4cm - a' +2/16 3. Ferralit Žalec - 1974 - ~230kg - Ø75,4cm - c'' -1,5/16 (Gloria motiv) (Teže so izračunane)