Spomin na povojne poboje Macesnova gorica 6. junij 2026 7 Slovesnost nagovor ddr. Klemen Jaklič

Slovesnost pri jami pod Macesnovo gorico – v spomin in opomin, Kočevski Rog 6. Junij 2026 7 Nagovor bivši ustavnni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič Spletna stran: http://arhiv.petkovec.com/Dogodki2026... Galerija slik: http://arhiv.petkovec.com/Dogodki2026... Video posnetki in slike: http://arhiv.petkovec.com/Dogodki2026... Video posnetki YouTube: https://www.youtube.com/results?searc... Spominska slovesnost pod Macesnovo gorico: Od odprtih grobov do odprtih src sredi »slovenskega holokavsta« V Kočevskem rogu, na prizorišču ene največjih tragedij slovenske zgodovine, je danes (v soboto, 6. junija 2026), potekala vsakoletna obletna sveta maša in spominska slovesnost za žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Velika množica romarjev in sorodnikov pobitih se je tokrat že drugo leto zapored zbrala pri jami pod Macesnovo gorico. Macesnova gorica kot simbol slovenskega trpljenja in prelom z molkom Ta lokacija je v zadnjih letih v javni zavesti nadomestila prejšnje osrednje spominsko mesto pri breznu pod Krenom, saj so raziskave potrdile, da so bili prav pod Macesnovo gorico v juniju 1945 zunajsodno pobiti predvsem slovenski fantje in možje. Letošnji spominski dan je imel poseben družbeni in zakonodajni odmev, saj je slovesnost potekala kmalu po sprejetju novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Ta novela je slovenski družbi vrnila 17. maj kot nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, hkrati pa je zakonsko omogočila dolgo pričakovani prenos in pokop posmrtnih ostankov roških žrtev na osrednje ljubljansko pokopališče Žale. Apel Vladi RS Sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Andrej Saje. V svoji pridigi z naslovom "Blagor tistim, ki delajo za mir2 – Od odprtih grobov do odprtih src se je oprl na svetopisemske podobe preroka Ezekiela in poudaril, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva in resnice. Škof Saje je izrazil hvaležnost za sprejetje novega zakona, ki omogoča pokop žrtev na Žalah, ter poudaril, da je skrb za pokojne temeljno znamenje človeške kulture. "Vsak človek ima pravico do imena in do groba. Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja," je dejal. Poudaril je, da krščanska vera uči, da prihodnosti ni mogoče graditi na pozabi, ampak le na resnici. Sprava po Sajetovih besedah ni politični ali zgodovinski projekt, temveč duhovna pot očiščenja spomina in ponovnega odkrivanja bratstva, kjer se morajo srečati resnica, pravičnost, usmiljenje in mir. Pokojne in tudi storilce nasilnih dejanj je izročil Božjemu usmiljenju, narodu pa zaželel modrosti in poguma za gradnjo prihodnosti. Ddr. Klemen Jaklič: "Slovenski holokavst" in pravna realnost zločina Po zaključku liturgičnega dela je v kulturnem programu zbrane nagovoril prof. ddr. Klemen Jaklič, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Njegov nastop je bil izjemno oster in pravno argumentiran. Jaklič je povojne poboje, ki jih je izvedla komunistična oblast, nedvoumno označil za zločin proti človečnosti. Opozoril je, da so že v času teh dogodkov veljala jasna načela mednarodnega prava in ženevskih konvencij, ki so strogo prepovedovala nasilje nad ujetniki, samovoljne usmrtitve in kolektivno krivdo. "Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor. Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je bil neposreden nekdanji ustavni sodnik. Jaklič je poudaril, da bi morala država uradno in jasno priznati naravo tega komunističnega zločina ter odločno zavreči vse totalitarizme. To bi po njegovem mnenju pomenilo dejansko potrditev svobodne in demokratične družbe, ki so jo državljani izbrali pred 35 leti ob osamosvojitvi. Slovesnost, ki jo je s pesmijo pospremil oktet In spiritu, je minila ob prisotnosti visokih političnih in družbenih predstavnikov. Med navzočimi, ki so pred brezno položili vence, so bili predsednik vlade Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Slovesnost pod Macesnovo gorico tako ostaja opomin in hkrati poziv slovenski javnosti, da pot do resnične sprave vodi izključno skozi priznanje zgodovinskih dejstev, vrnitev dostojanstva zamolčanim žrtvam in zagotovitev njihovega trajnega miru v posvečeni zemlji. Iz spletne strani Radio Ognjipšče https://radio.ognjisce.si/sl/298/novi...