Ragljanje in velikonočna tradicija

V Tržiču se v dneh od velikega četrtka do velike sobote ohranja stara velikonočna šega ragljanja. Ko zvonovi utihnejo, po ulicah zadoni značilen ritem ragelj, s katerim otroci oznanjajo čas molitve. Ta običaj je v Tržiču več kot le navada – je del krajevne identitete, spomina in žive dediščine. Nekoč so bili tržiški ragljači razdeljeni v dve skupini – Gasarje in Grabnarje. Vsaka je imela svojo pot, nato pa sta se srečali pri Polakovi kajži in skupaj nadaljevali proti farovžu, kjer je ragljače po obhodu čakal čaj in kos kruha. Posebnost Tržiča je tudi značilen ritem ragljanja, ki je drugačen od tistega v Lomu pod Storžičem, kjer se iz zvonika oglaša ena velika raglja z dolgim, enakomernim ropotom. Prav v teh razlikah se skriva bogastvo ohranjene velikonočne tradicije.