Filip Čok Umek: Maoizem in vojna

Posnetek predavanja Filipa Čoka Umeka, ki je potekalo v sklopu letnika o vojni Inštituta za delavske študije, 7. maja 2025 v Participativni ljubljanski avtonomni coni (PLAC). Kitajska je bila tekom 19. stoletja z imperialističnimi vojaškimi posegi zreducirana na semi-kolonialno in semi-fevdalno stanje; imperialistične zahodne sile so jo izkoriščale za naravne vire in delovno silo, izven svojih koncesij in tovarn pa pustile skoraj fevdalne družbene strukture. Po padcu cesarstva leta 1912 izgine še preostanek centralne oblasti, ki je zdaj razdeljena med več vojnih mogotcev, ki se med seboj neprestano bojujejo, ropajo in plenijo. V teh razmerah nastane Komunistična partija Kitajske, ki se tako od svojega nastanka sooča z vojno in oboroženim bojem; najsi bo to v poskusu združitve države v sodelovanju z nacionalistično stranko Guomindangom, v državljanski vojni s taisto stranko ali pa v združeni fronti proti japonskemu imperializmu. Navsezadnje je tudi veliki voditelj Komunistične partije Kitajske, tovariš Mao Zedong, do svoje pozicije za krmilom revolucije prišel ravno zaradi zaslug pri vodenju gverilskega boja. Kitajska revolucija je kasneje postala žarek upanja za mnoga protiimperialistična gverilska gibanja po celem svetu, ki so se sklicevala in opirala na klasike marksizma-leninizma in Maove misli. Tekom predavanja bomo pregledali zgodovino zgodnje Komunistične partije Kitajske ter z analizo konkretne prakse in teorije razložili, zakaj je bila v svojem preko dvajsletnem gverilskem boju uspešna pri osvoboditvi Kitajske. Obdelali bomo tudi nekatere prihodnje primere uporabe maoističnih principov in teorije v oboroženih bojih ter pogledali vzroke za njihov (ne)uspeh.