Sledi kamene dobe v Gorjah

Pred kamenodobnim najdiščem Poglejska cerkev v Gorjah je arheolog Pavel Jamnik predstavil najstarejše sledi človekove prisotnosti na širšem gorjanskem območju. Po umiku ledenikov ob koncu zadnje ledene dobe so se lovci in nabiralci začeli vračati v alpski prostor. Za seboj niso pustili mogočnih ostalin, temveč drobne, komaj opazne kamnite izdelke – praskala, kline, konice in druge kamene artefakte, ki danes pričajo o njihovem življenju. Najstarejše do zdaj raziskano najdišče na Zgornjem Gorenjskem, Poglejska (Poljšiška) cerkev, sega v čas med približno 12.600 in 10.700 pr. n. št., v obdobje poznega paleolitika. Skoraj pet tisoč let pozneje se v bližnjem Jamnikovem spodmolu že kažejo spremembe mezolitskega načina življenja, med drugim z najdbo koščenega predmeta, podobnega harpuni. Posamezne najdbe kamnitega orodja iz Zasipa, Homa, Spodnjih Gorij, Blejskega otoka ter visokogorskih območij pod Viševnikom in na planini Klek potrjujejo, da so ljudje ta prostor obiskovali skozi tisočletja – od poznega paleolitika do mezolitika. Čeprav gre le za skromne kamnite drobce, ti »neugledni kamenčki« razkrivajo več kot osem tisoč let dolgo zgodbo prvih obiskov in postopnega poseljevanja Gorij ter njihove okolice – zgodbo, ki jo v intervjuju osvetljuje Pavel Jamnik. Z njim se je pogovarjal Božidar Flajšman. @gorjanskakronika