PST nekoč bodeča žica, danes zeleni prstan Ljubljane

PST, oziroma krajše kar Pot, je danes zelo priljubljena med Ljubljančani. Tu meščani radi preživljajo svoj prosti čas: se vsakodnevno sproščajo, rekreirajo in družijo. Ob poti raste več kot 7000 dreves in tako velja za najdaljši mestni drevored in eno največjih zelenih površin mesta. Ni čudno, da ji rečemo tudi zeleni prstan Ljubljane ali zelena soba mesta. Pot je dolga 34 kilometrov in poteka po trasi bodeče žice, ki je med drugo svetovno vojno obdajala Ljubljano. Zdaj del poti poteka prek stanovanjskih naselij, saj je bil obseg mesta v času vojne manjši. Aprila 1941 je fašistična italijanska vojska vkorakala v Ljubljano. Dobra dva tedna kasneje so v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto. Ljubljana je tako postala žarišče odpora proti okupatorju. Okupator je želel uničiti močno odporniško gibanje in prekiniti stike med mestom, pomembnim logističnim in rekrutnim centrom ter okolico. Tako februarja 1942 mesto ogradijo z bodečo žico. Vendar so po skrivnih prehodih pod žico prehajali ranjenci, partizani in prebivalci, ki niso imeli dovoljenja za prehod. Okupator je namreč prepovedal izhod iz mesta; prihodi in izhodi iz mesta so bili omejeni na 11 cestnih prehodov, ki so jih lahko prečkale le osebe z dovoljenjem. Skupaj z bunkerji in stražnimi stolpi je bila Ljubljana močno zastražena; mesto je stražilo 1300 vojakov in 400 policistov. Izselili so nekatere okoliške hiše, postavili španske jezdece, stražnice in razglasili policijsko uro. Stopnjevalo se je nasilje in streljanje talcev. Bodeča žica je prestolnico tako rekoč spremenila v urbano koncentracijsko taborišče. Ni veliko mest, ki bi delili enako usodo, zato je Ljubljana v tem pogledu posebna. Bodeča žica je dala meščanom jasno sporočilo, da so ujetniki na lastni zemlji in v lastnem domu. Žica je Ljubljano obdajala 1170 dni! Po koncu druge svetovne vojne so organizirali udarniške akcije podiranja bunkerjev in utrdb okoli mesta. Prvi pohod so organizirali v sklopu festivala telesne kulture leta 1957, celotna ureditev poti se je končala leta 1985. V bivši Jugoslaviji je bila udeležba na Pohodu ob žici obvezna za vse šolarje, študente in delavce. Le ti so sklenili živi obroč okrog mesta (prijeli so se za roke). V Sloveniji je udeležba neobvezna, a je postala zelo priljubljena. Prireditev traja 3 dni. Vedno se začne na četrtek, petek in soboto pred 9.majem. Prvi dan se na pot podajo vrtčevski otroci, drugi dan šolarji, tretji dan pa ostali (občani). Udeleženci dobijo papirnato zloženko v katero pri obisku vsake izmed 8 kontrolnih točk dobijo žig in čas prihoda. Kontrolne točke so odprte med 6h in 17h uro. Tistim, ki uspe pot prehoditi v tem času, dobijo medaljo. Zelo priljubljen je tudi tek trojk, kjer je ključno sodelovanje in tovarištvo. Najpomembnejši je tretji, najšibkejši član ekipe. Prireditve se vsako leto udeleži okoli 30.000 ljudi. Letos (maj 2020 je Pohod ob žici zaradi Corona virusa odpovedan).