STAVČNI ČLENI na izi

Moj meil: [email protected] Stavčni členi so pomenske enote, iz katerih je zgrajen stavek. Glavni so: povedek, osebek, predmet in prislovno določilo. Delni stavčni členi so prilastek, povedkov prilastek in povedkovo določilo. POVEDEK Povedek je glavni stavčni člen. Pove nam, kaj kdo dela ali kaj je z njim. Biti mora v osebni glagolski obliki (jem, si hodil, boš videl ...), iz katere je razvidno, komu ali čemu se je nekaj dogajalo. V stavku je en sam povedek. Sestavljen je iz ene (goli) ali več besed (zloženi) (HODIM, SO HODILI ...). Podčrtamo ga z vijugasto črto. PRIMER: JE VIDEL OSEBEK Osebek razkriva, kdo je vršilec dejanja oziroma nosilec stanja v imenovalniku. Po osebku se vprašamo: Kdo ali kaj? (Miha, hiša, avtomobil ...) V stavku je en sam osebek, ki je lahko iz ene ali več besed, torej goli ali zloženi. (Včeraj izvoljeni upokojeni univerzitetni profesor za kemijo - primer zloženega, da bo bolj jasno, iz koliko besed je lahko sestavljen oziroma zložen.) Podčrtamo ga z ravno črto. PRIMER: MIHA (goli osebek) PREDMET Predmet je stavčni člen, na katerega se nanaša dejanje v povedku. Vprašalnice: Koga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? Pri kom ali čem? S kom ali s čim? Predmet je lahko goli ali zloženi, torej iz ene ali več besed. Običajno je samostalniška beseda, lahko pa tudi nedoločnik. Primer nedoločnika: Ne boj se vprašati. V stavku je lahko več predmetov, po katerih se vprašamo z različnim vprašalnicami. Podčrtamo ga z dvema ravnima črtama. PRIMER: HIŠO (4. sklon – tožilnik) PRISLOVNA DOLOČILA Prislovna določila so besede ali besedne zveze (gola ali zložena), ki pojasnjujejo okoliščine dogajanja oziroma ponudijo odgovore na vprašanja: KDAJ? (Koliko časa, od kdaj ...) Prislovno določilo ČASA – p. d. č. KJE? (Kod, od kod ...) Prislovno določilo KRAJA – p. d. k. ZAKAJ? (S kakšnim razlogom ...) Prislovno določilo VZROKA – p. d. v. KAKO? (Na kakšen način, s čim ...) Prislovno določilo NAČINA – p. d. n. V izogib morebitnim zagatam: če smo v dvomu, ali gre za predmet ali prislovno določilo, potem se je najbolje držati kar vprašalnic, kajti če se lahko po besedi ali besedni zvezi vprašamo tudi z vprašalnico za prislovno določilo, obvelja SLEDNJE, torej JE prislovno določilo. Podčrtamo ga s kratkimi nagnjenimi črticami. PRIMER: PONOČI Stavek iz primerov: MIHA JE VIDEL HIŠO PONOČI. Stavek brez POVEDKA nima smisla: Miha hišo ponoči.