Internet smo premagali, umetne inteligence ne bomo - dr. Miha Trampuž

𝗜𝗻𝘁𝗲𝗿𝗻𝗲𝘁 𝘀𝗺𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗺𝗮𝗴𝗮𝗹𝗶, 𝘂𝗺𝗲𝘁𝗻𝗲 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗹𝗶𝗴𝗲𝗻𝗰𝗲 𝗻𝗲 𝗯𝗼𝗺𝗼: 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗰𝗲 𝗻𝗲𝗸𝗼𝗰̌ 𝗶𝗻 𝗱𝗮𝗻𝗲𝘀 - 𝗱𝗿. 𝗠𝗶𝗵𝗮 𝗧𝗿𝗮𝗺𝗽𝘂𝘇̌ Avtorsko pravo je eno tistih področij, kjer se najjasneje pokaže, kako se družba odziva na politične in tehnološke prelome. Na skoraj 180-letno pot avtorskega prava v slovenskem prostoru, se v tretji epizodi podkasta Sodelujmo! pogovarjamo z dr. Miho Trampužem, pravnim svetovljanom in vodilnim slovenskim strokovnjakom, ki je prvi doktoriral iz avtorskega prava pri nas. Dr. Trampuž nas vodi od prvega avstrijskega zakona iz leta 1847, sprejetega v času izida Prešernovih Poezij, prek Jugoslavije do samostojne Slovenije, ki je vpeta v evropski pravni okvir. Na poti se znova in znova srečujemo z vprašanjem, ki so si jih zastavljali pravni strokovnjaki: kaj pomeni biti avtor, komu pripada ustvarjeno delo in kako varujemo človeško ustvarjalnost. Skozi Trampuževo večdesetletno strokovno pot – od civilnega sodnika in vodje pravne pisarne Avtorske agencije za Slovenijo (AAS) do soustvarjalca temeljnega avtorskega zakona po osamosvojitvi ter delovanja v evropskih in mednarodnih institucijah – pogovor razgrne razvoj avtorskega prava na tem prostoru in razloge, zakaj je uspešno prestalo politične, družbene in tehnološke spremembe. Umetna inteligenca predstavlja drugačen, globlji prelom. Ne posega le v distribucijo, temveč v sam proces ustvarjanja. Pogovor odpira vprašanje, ali lahko stroji postanejo avtorji in kaj to pomeni za vrednost človeškega dela, presoje in odgovornosti. Z gostom se pogovarja dr. Miha Mazzini, slovenski pisatelj, scenarist, kolumnist, antropolog in režiser. 𝗞𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗲 𝗶𝘇𝘁𝗼𝗰̌𝗻𝗶𝗰𝗲 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿𝗮: 𝘇̌𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝘀𝗸𝗮 𝗶𝗻 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗮 𝗽𝗼𝘁 𝗱𝗿. 𝗠𝗶𝗵𝗲 𝗧𝗿𝗮𝗺𝗽𝘂𝘇̌𝗮: od civilnega prava in sodniške kariere do avtorskega prava, študija na prestižnem Inštitutu Maxa Plancka, dela na Avtorski agenciji za Slovenijo (AAS) ter priprave temeljnega avtorskega zakona v času osamosvajanja države; 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗼𝘃𝗶𝗻𝘀𝗸𝗶 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗼𝗷 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗮 𝗻𝗮 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝗿𝘂: od prvega avstrijskega zakona iz leta 1847 v času Prešerna do Bernske konvencije, prek Jugoslavije do sodobnega evropskega in mednarodnega pravnega okvira; 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗼 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗼 𝗸𝗼𝘁 𝗶𝘇𝗿𝗮𝘇 𝗮𝗻𝘁𝗿𝗼𝗽𝗼𝗰𝗲𝗻𝘁𝗿𝗶𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶: zakaj je avtor lahko le fizična oseba in zakaj pravo, ki izgubi človeka v središču, preneha opravljati svojo temeljno vlogo; 𝘁𝗲𝗵𝗻𝗼𝗹𝗼𝘀̌𝗸𝗶 𝗽𝗿𝗲𝗹𝗼𝗺𝗶 𝗶𝗻 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗼 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗼: kako je področje preživelo prihod radia, filma in interneta ter zakaj je umetna inteligenca drugačen izziv, ki ga morda ne bomo mogli premagati na enak način; 𝘂𝗺𝗲𝘁𝗻𝗮 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗹𝗶𝗴𝗲𝗻𝗰𝗮, 𝗿𝘂𝗱𝗮𝗿𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗼𝗱𝗮𝘁𝗸𝗼𝘃 𝗶𝗻 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗿𝗲𝗱𝗻𝗼𝘁𝗲𝗻𝗷𝗲 𝘂𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮𝗹𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗱𝗲𝗹𝗮: pravni, etični in družbeni vidiki »treniranja« UI na obstoječih avtorskih delih ter vprašanje meje med posnemanjem in ustvarjalnostjo; 𝗽𝗿𝗶𝗵𝗼𝗱𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗮𝘃𝘁𝗼𝗿𝘀𝗸𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗰 𝗶𝗻 𝘃𝗹𝗼𝗴𝗮 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗮 𝘃 𝘀𝘃𝗲𝘁𝘂 𝘂𝗺𝗲𝘁𝗻𝗲 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗹𝗶𝗴𝗲𝗻𝗰𝗲: kaj lahko storijo avtorji, institucije in družba ter kako ohraniti vrednost človeškega dela, presoje in odgovornosti v času, ko meje med človeškim in strojnim ustvarjanjem vse bolj izginjajo.